• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

eléktron -a m (ẹ̑) 

  1. 1. num. zlitina zlata in srebra, ki se je v stari Grčiji uporabljala za kovanje zlatnikov: zlatnike so kovali iz elektrona
  2. 2. min. samorodno zlato, ki vsebuje približno četrtino srebra: najdišče elektrona
  3. 3. metal. zlitina magnezija in aluminija, cinka, mangana



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek