eliminatóren -rna -o prid. (ọ̑) izločilen: eliminatorni izpit; tekmovali so po eliminatornem sistemu
 
jur. eliminatorni ukrep ukrep, ki z zaporno ali smrtno kaznijo izloči človeka iz družbe



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek