ênocvéten -tna -o prid. (ē-ẹ̑) ki ima en cvet: enocvetna rastlina
 
bot. enocvetna zelenka nizka rastlina iglastih gozdov z enim belim cvetom, Pirola uniflora



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek