• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ênodêbeln -a -o [bəl] prid. (ē-ȇ) ki ima eno deblo: enodebelno drevo // izdolben iz enega debla: enodebelni čoln



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek