• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

enolétnik -a m (ẹ̑) 

  1. 1. kdor je star eno leto: enoletnik še ne zna veliko govoriti
  2. 2. v stari Avstriji vojaški obveznik, ki mu je zaradi izobrazbe dovoljen enoletni vojaški rok



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek