ênostránski -a -o prid. (ē-á) nanašajoč se na eno stran: enostranska obveznost, pogodba; enostransko prijateljstvo / enostranska sirota otrok brez enega od staršev
 
med. enostranska ohromitev; num. enostranski novec novec, ki ima samo na eni strani vtisnjeno podobo ali napis; strojn. enostranski bat bat, ki je samo na eni strani v stiku z delovno snovjo; tisk. enostranski tisk tisk samo po eni strani papirja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek