étičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na etiko ali etos, nravstven: etični ideal sedanjega časa; etične tendence, vrednote romana / odvetniški etični kodeks; etična vzgoja; etična zavest zdravstvenega delavca / etično ravnanje; njegovo dejanje je bilo etično
♦ 
lingv. etični dativ naslonska oblika osebnega zaimka, ki izraža čustveno obarvanost sporočila

étično prisl.: etično vrednotiti človekova dejanja; etično osveščen človek; etično pozitiven značaj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek