fétiš -a (ẹ̑) 

  1. 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih predmet, ki ima nadnaravno moč in se časti po božje: razprava o fetiših in običajih
  2. 2. knjiž. za posameznika ali skupino nedotakljiva, slepo oboževana, priznana stvar: ljudsko pesem je spremenil v fetiš; zadati udarec fetišem malomeščanske demokracije



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek