• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

flektírati -am nedov. in dov. (ȋ) 

  1. 1. lingv. menjati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu; pregibati: flektirati glagol
  2. 2. med. upogibati, upogniti: flektirati koleno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek