• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

fúč prid. neskl. (ȗ) pog., ekspr., v povedni rabi 

  1. 1. uničen, propadel: čevlji so že fuč; pohištvo bo kmalu fuč; če bo vojna, bo vse fuč; z gostilno je fuč, izseliti se bo treba
  2. 2. ki je minil, prešel: fuč so mastni zaslužki; njena mladost je za zmeraj fuč



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek