géto tudi ghétto -a [geto(ẹ̑) 

  1. 1. nekdaj mestna četrt, v kateri živijo Židje: srednjeveški geto; varšavski geto
  2. 2. v Združenih državah Amerike del mesta, v katerem živijo črnci: stanovati v getu; črnski geto; ekspr. črni geto



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek