• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

glasílec -lca [u̯ctudilc] m (ȋ) knjiž., redko, s prilastkom kdor javno izraža, razširja kako idejo, nazor; glasnik: glasilec novega življenja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek