• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

glasovít -a -o prid. (ȋ) zastar. slovit, znan: glasovit učenjak; ustavil se je v glasoviti krčmi; glasovito ime



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek