• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

globokočúten -tna -o prid. (ū) star. globoko čuteč: globokočutna deklica / globokočuten slikar / globokočutne pesmi globoko občutene, doživete



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek