góbav -a -o prid. (ọ́) 

  1. 1. bolan za gobavostjo: gobav človek / gobav obraz
  2. 2. ki ima hišno gobo: gobav les



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek