• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

góbavec -vca m (ọ́) 

  1. 1. gobav človek: iznakažen obraz gobavca; ogibajo se ga kot gobavca
  2. 2. zool. nočni metulj, katerega gosenica objeda gozdno drevje; gobar



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek