• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

gobezdávec -vca m (ȃ) pog., slabš. kdor (rad) veliko, predrzno govori: predrzen paglavec in gobezdavec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek