gódlja -e ž (ọ̑) 

  1. 1. gosta juha, ki ostane po kuhanju krvavic, navadno zakuhana s kašo: godlja že vre; poslali so jim godljo in nekaj klobas; zabeljena godlja; pren., slabš. jezikovna godlja
  2. 2. ekspr. slaba pijača: te godlje pa že ne bom pil // slaba jed, navadno redka: menažko opoldanske godlje mu je dal za eno samo cigareto
  3. 3. ekspr. neprijeten, zapleten položaj: pomagal mu je iz godlje; spet si v godlji
     
    ekspr. lepo godljo si nam skuhal povzročil, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek