golíca -e ž (í) 

  1. 1. strm, s travo porasel svet, navadno nad gozdno mejo: golice so bile že pokrite s snegom // strmina, na kateri je bil posekan gozd: spustil se je po golici navzdol
  2. 2. pšenica, ki ima klasje brez res: sejati golico
  3. 3. neizpolnjena tiskovina: izpolniti golico; brzojavna, čekovna golica
    ♦ 
    petr. kamnina ali ruda, ki je nekoliko pokrita z zemljo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek