• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

goltàv -áva -o [u̯t] prid. (ȁ á) star. požrešen: goltav človek / goltav je bil na žganje

goltávo prisl.: goltavo jesti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek