góltniti -em [u̯tdov. (ọ́ ọ̑ekspr. 

  1. 1. hitro, sunkovito kaj reči, spregovoriti: ves prestrašen je nekaj goltnil
  2. 2. narediti požirek: parkrat je goltnil žganje, pa mu je odleglo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek