• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

gonobíti -ím nedov. (ī í) star. uničevati, pogubljati: bolezni so gonobile otroke; gonobiti sovražnike

gonobèč -éča -e: gonobeč plamen; gonobeča sila



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek