gorjúp -a -o prid. (ȗ ū) 

  1. 1. knjiž. ki vzbuja duševno bolečino, prizadetost, zlasti zaradi doživetega razočaranja; grenek: gorjup spomin; gorjupe življenjske izkušnje
  2. 2. zastar. ki je neprijetnega okusa kot pelin: gorjupa tekočina
     
    pesn. izpiti gorjupo čašo doživeti veliko hudega, težkega

gorjúpo prisl.: gorjupo se je nasmehnil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek