1. spoštljivo naslov za odraslega moškega:sedež mi je ponudil prijazen gospod; za pot je vprašal starejšega gospoda / kot nagovor: gospod, koliko je ura? spoštovane gospe in gospodje; kot pristavek k imenu, poklicu: obiskal nas je gospod Ivan; gospod doktor, profesor; gospod župnik
2. v meščanskem okolju mož, soprog:izročite, prosim, to vašemu gospodu; se je gospod že vrnil? // redko delodajalec, gospodar:gospod mi je naročil, naj zaklenem; naš gospod je zelo prijazen
3. zlasti v kmečkem okolju duhovnik:za gospoda študira; pogreb z dvema gospodoma / star. duhovni gospod
4. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom moški, ki zaradi odličnega vedenja in lepega videza vzbuja spoštovanje:tvoj prijatelj je res gospod; ta je pa pravi gospod // moški, ki udobno živi in mu ni treba (fizično) delati:to boš moral že sam opraviti, on je gospod; z gospodom bi se rada poročila, kmeta ne mara
5. v razredni družbi pripadnik plemiškega ali meščanskega sloja:grajski gospod; visoki mestni gospodje
6. rel. Kristus, Bog:Gospod se te bo usmilil; zaupati v Gospoda / Gospod Bog ● ekspr. delam, kar hočem, saj sem sam svoj gospod nisem od nikogar odvisen; vznes. Gospod ga je poklical k sebi umrl je; iti, poslati po gospoda zlasti v kmečkem okolju po duhovnika, da bi podelil bolniku zakrament(e) za umirajoče; vznes. zaspati v Gospodu umreti ♦ zgod. fevdalni ali zemljiški gospod do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki; fevdni gospod; gorski gospod
Dostopnost