• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

govnáč -a m (á) 

  1. 1. zool. hrošč, ki zalega jajčeca v govno, Geotrupes: gozdni govnač
  2. 2. nizko neprijeten, zoprn človek: le kaj si domišlja ta govnač



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek