• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

govórništvo -a s (ọ̑) spretnost, znanje govorjenja, zlasti v javnosti: vadili so se v govorništvu / študij govorništva



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek