grabíti in grábiti -im, in grábiti -im nedov. (ī á ȃ; á ȃ)
1. z grabljami spravljati skupaj:grabiti listje, seno; nepreh. pri sosedovih grabijo // ekspr. z rokami spravljati k sebi:sklonil se je nad dragocenosti in jih grabil z obema rokama // ekspr. pohlepno si prisvajati dobrine:vse življenje je stiskal in grabil / tujci so grabili po naši zemlji
2. močno, sunkovito prijemati kaj:čeljusti so grabile in drobile kamenje; grabil ga je za roko, za vrat; nervozno se je grabil za glavo / bager grabi material; s pestjo je grabila žito in ga metala kokošim / ekspr. grabil je kos za kosom in jih metal v košaro hitro jemal, pobiral // žaga dobro grabi pri žaganju vsakokrat globoko zareže // prizadevati si z roko priti do česa:grabil je že po kljuki, ko je potrkalo; nervozno je grabil za kozarcem / od bolečin je grabila po odeji; pren. grabila je za primerno besedo, a nobena ni bila prava
3. ekspr. polaščati se, prevzemati:grabil ga je bes; grabi jih huda jeza, obup / brezoseb.: grabi ga, da se spotikajo obenj jezi; grabilo jo je, da bi mu vse vrnila najraje bi mu vse vrnila
4. pog. imeti močno, stiskajočo bolečino:v roko ga je grabil krč; brezoseb. grabi ga pri srcu
5. ekspr. premikati se z dolgimi koraki:dobro je grabil pot / grabil je po dve stopnici hkrati prestopal jih z enim korakom ● ekspr. to se bodo grabili za lase, ko bodo zvedeli za novo nevarnost bodo v hudih skrbeh; zna grabiti na kup kopičiti, večati si premoženje
grabèč -éča -e:grabeč sekiro za toporišče; grabeči prsti
Dostopnost