gráfika -e ž (á) 

  1. 1. likovna umetnost, pri kateri se na plošči izdelana risba odtiskuje: ukvarjati se z grafiko; nove tehnike v grafiki / umetniška grafika; uporabna grafika // odtis v kaki grafični tehniki: grafike in akvareli / razstava grafike / pregled partizanske grafike
  2. 2. redko tiskarstvo: število zaposlenih v grafiki
  3. 3. lingv. sistem ene vrste črkovnih, diakritičnih in interpunkcijskih znamenj: grafika spomenikov; posnemanje stare grafike / starovisokonemška grafika
    ♦ 
    muz. glasbena grafika sistem znamenj za zapisovanje šumov in tonov; tisk. grafika nekdaj dejavnost, ki se ukvarja z ročnim odtiskovanjem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek