Tipkovnice
grbáča -e ž (á) pog., ekspr. hrbet: naložil si je vrečo na grbačo in odšel● pog., slabš. dobiti jih po grbači biti tepen; biti premagan
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost