• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

grbáča -e ž (á) pog., ekspr. hrbet: naložil si je vrečo na grbačo in odšel
● pog., slabš. dobiti jih po grbači biti tepen; biti premagan



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek