grebeníca -e ž (í) 

  1. 1. agr. veja, mladika (matične) rastline, ki, pokrita z zemljo, požene korenine: grebenica se je kmalu ukoreninila; trto razmnoževati z grebenicami
  2. 2. na zunanji strani bodičast ovratni pas za pse; gradanica: ovčjaku so nataknili grebenico



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek