• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

gredé prisl. (ẹ̄) nar. 

  1. 1. spotoma, gredoč: grede smo se oglasili tudi pri sorodnikih
  2. 2. v trenutku, takoj: Sezul si je čevlje, kar oblečen legel in že grede spal (J. Jalen); prim. iti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek