• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

grenadír -ja m (í) v nekaterih državah vojak elitne vojaške enote: četa grenadirjev; čedna je, hodi pa ko grenadir pokonci, ponosno // sardinski grenadirji // nekdaj vojak, izurjen za metanje ročnih bomb



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek