gréšnik -a (ẹ́) 

  1. 1. rel. kdor krši božjo ali cerkveno zapoved: bil je trdovraten, velik grešnik; spreobrnjenje grešnikov
  2. 2. ekspr. kdor napravi prekršek, prestopek: bomo že odkrili grešnika, ki je to napravil; spet je pred sodiščem, stari grešnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek