• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

gríntav -a -o prid. (í) 

  1. 1. ki ima grinte: grintavi fikusi; grintave hruške / nar. otrok ima grintav obraz krastav // nar. grintava ovca garjava
  2. 2. ekspr. razoran, razbrazdan: grintav svet; vozili smo se po razmehčani, grintavi cesti
  3. 3. slabš. slaboten, bolehen: vse zdrave so poslali na fronto, doma je ostalo le nekaj grintavih mladoletnikov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek