grúditi -im nedov. (ú ȗ) star. gristi, glodati: gruditi prepečenec, skorjo kruha
 
ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; star. vest ga grudi ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde

grúditi se 

  1. 1. padati, klecati: noge so odpovedale, začel se je gruditi / grudil se je pod bremenom
  2. 2. zbirati se, kopičiti se: na nebu so se grudili črni oblaki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek