gúgav -a -o prid. (ū) ki se guga: padel je z gugavega voza / ima gugavo pisalno mizo

gúgavo prisl.: gugavo hodi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek