gúliti -im nedov., gúlila in gulíla (ú) 

  1. 1. obrabljati, načenjati površino s premikanjem sem in tja po njej: poglej, kako guliš obleko na komolcih; s hrbti so gulili zid / ekspr. otrok sedi na peči in guli palec grize, sesa
     
    pog. guliti hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. kar naprej guli isto obleko nosi, ima
     
    lov. jelen guli rogovje z drgnjenjem odstranjuje kosmato povrhnjico
  2. 2. slabš. izkoriščati, odirati: gulili so jih z davki; tlačane so neusmiljeno gulili

gúliti se žarg., šol. učiti se mehanično, brez razumevanja: spet se guli zgodovino / ekspr. gulita se za izpit učita se, študirata



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek