• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

hajdúk -a m (ū) pri nekaterih južnoslovanskih narodih 

  1. 1. nekdaj borec, ki se na gverilski način bori proti turškemu okupatorju: četa hajdukov; pesmi o hajdukih
  2. 2. slabš. cestni ropar, razbojnik: orožniki ženejo hajduka



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek