1. ubranost, skladnost:vse, kar je v sobi, tvori prijetno harmonijo; barvna harmonija; harmonija oblike in vsebine / rušiti harmonijo v kolektivu; živeti v harmoniji
2. muz. glasbena prvina, ki temelji na sočasnih odnosih med toni:ritem, melodija in harmonija; atonalna harmonija ki ni zasnovana na tonalnosti // harmonija glasov; pren. harmonija spevov, zvokov // istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov; akord:molova harmonija // nauk o tem:pouk harmonije in kontrapunkta