• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

hécen -cna -o prid. (ẹ́ ẹ̑) nižje pog. 

  1. 1. šaljiv: hecen fant
  2. 2. smešen: bil je zelo hecen / o tem imajo precej hecno mnenje

hécno prisl.: hecno govoriti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek