helót -a (ọ̑) 

  1. 1. pri starih Grkih državni suženj za poljska dela in vojaško službo: špartanski heloti
  2. 2. knjiž., ekspr. nesvoboden, podložen človek: ni želel, da bi bilo njegovo ljudstvo čreda helotov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek