Tipkovnice
hènt medm. (ȅ) star. izraža podkrepitev trditve; šment, šent: hent, kako ga je zdelalo! sam.: ni hent, da ne bi raslo!
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost