1. hitro se premikati:ljudje hitijo mimo; hiteti za kom; hiteti z avtomobilom; hiteli so, kar so jih noge nesle / knjiž. oblaki hitijo po nebu / hiteti k sosedu; hiteti na vlak, v mesto; hiteti po bližnjici; hiteti domov; z namenilnikom hiteti kosit, naznanit novico / hiteti po opravkih; pren. misli mu hitijo k dekletu // nav. ekspr. hitro se časovno odmikati:čas hiti; dnevi hitijo
2. hitro delati, opravljati kaj:delavci zelo hitijo; frizerka že ves dan hiti, da bi ustregla vsem strankam; hiteti z delom; z nedoločnikom hiteti kositi, pospravljati, pripovedovati ● ekspr. ne hiti, saj ne gori (voda) ne mudi se tako zelo; ekspr. Saj res, saj res, je hitela hitro govorila, odgovarjala; preg. hiti počasi delaj hitro, vendar s premislekom
hitèč -éča -e:hiteč v mesto, sem ga srečal; v vse smeri hiteči potniki
Dostopnost