hlápčevski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hlapce: hlapčevska soba / nav., slabš. pravi, da ne bo delal hlapčevskih del del, ki so zanj ponižujoča; star. najeli so ga za hlapčevska dela dela na polju in pri živini // držati jih je hotel v hlapčevski podrejenosti / hlapčevski človek, značaj; hlapčevska miselnost

hlápčevsko prisl.: hlapčevsko ponižen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek