horizontálen -lna -o prid. (ȃ) 

  1. 1. vzporeden z gladino mirujoče vode; vodoraven: horizontalni položaj, presek; horizontalna lega, smer / horizontalna hitrost letala hitrost v vodoravnem letu
  2. 2. nanašajoč se na enote iste stopnje, vrednosti: horizontalno in vertikalno povezovanje organizacij



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek