hrbtenjáča -e ž (á) anat. osrednje živčevje, ki leži v hrbteničnem kanalu: poškodbe hrbtenjače / podaljšana hrbtenjača možgani na prehodu v hrbtenjačo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek