• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

hŕkati -am nedov. (r̄ ȓ) 

  1. 1. s kratkimi, sunkovitimi izdihi spravljati sluz iz grla: bolnik hrka in pljuje; kar naprej hrka / hrkati kri
    ●     ekspr. hrkal je prostaške psovke govoril, izgovarjal
  2. 2. dajati kratke, sunkovite glasove: razkačene kune hrkajo in puhajo
  3. 3. star. smrčati: v spanju je glasno hrkal

hrkáje: ves moker in hrkaje je lezel iz vode

hrkajóč -a -e: hrkajoči glasovi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek