• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

hudíčevec -vca m (í) star. zloben, hudoben človek; hudič: hudičevec jo je premamil in ogoljufal



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek