• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

húkanje -a s (ȗ) glagolnik od hukati: s hukanjem si je grel roke / hukanje sov in čukov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek